Tekst: Lili Črnič/ foto: Arne Hodalič, Katja Bidovec

​

​

Dom … Je to le beseda? Pojem? Prispodoba? Ali pa samo nekaj, kar si vsak razlaga čisto po svoje? Pravzaprav se še najbolj nagibam k slednjemu, saj so me izkušnje vsekakor pripeljale do spoznanja, da je to skrajno raztegljiv pojem, ki ga vsak vidi predvsem skozi prizmo svojih življenjskih ciljev ali pa mogoče le v projekciji skritih želja iz otroštva. A nekaj zagotovo drži – ne glede na globlji pomen ali individualno vizijo, je tisti pravi Dom (z veliko začetnico!) zagotovo nekaj, kar si želi prav vsak od nas. Pa naj bo tak ali drugačen … novi, skupni dom Arneja Hodaliča in Katje Bidovec je zagotovo zelo, zelo drugačen!

​

Dom kot fotografsko svetišče

Ne bi bilo pretirano, če rečem, da se celotno življenje teh dveh fotografov vrti skoraj izključno okrog njune največje strasti – dela namreč! In zato ni prav nič čudnega, če je tudi njun novi dom pravzaprav nekakšno svetišče vzajemne in najgloblje inspiracije – fotografije. In to tako po zasnovi prostorov kot tudi po notranji opremi ter dekoraciji. In ko sem stopila v njuno novo (delovno) stanovanje, je bila moja prva misel prav ta – tu bivajo fotografi!

​

Stanovanje v slogu loftov

Ko sta se odločila za zahtevno prenovo zapuščene mansarde v središču Kranja, so ju vodile prav posebne želje in zahteve po popolnem delovnem prostoru, kjer bi se dalo tudi udobno prebivati. Skratka nekakšen, predvsem delovni loft z vsem potrebnim udobjem za prijetno bivanje, tudi kadar delo ni v prvem planu. No, in prav zato, ker je delo za Arneja in Katjo na prvem mestu, se je moral bivalni del pač temu prilagoditi. In kot pravi Arne: »Odločila sva se za arhitekta Katarino Štok in Marka Pretnarja iz arhitekturnega biroja ŠTOK + PRETNAR, s katerima se poznava še iz prejšnjih delovno-prijateljskih navez in sta najine želje in potrebe več kot razumela, saj tudi onadva živita in delata na zelo podoben način kot midva. In v skladu s tem sta nama zasnovala resnično delovno domovanje, ki sva si ga že dolgo želela.« Katja pa doda: »Pred prenovo sva imela nekaj idej, kako oblikovati prostore in zdele so se nama kar dobre, a onadva sta jih popolnoma spremenila in naredila skoraj povsem drugačno zasnovo. Še dobro, da naju nista poslušala, saj šele sedaj, ko je konec, vidiva, koliko boljši in utemeljen je bil njun načrt.«

​

Funkcionalnost in svetloba

Osnovna ideja arhitektov je torej bila, da se prostor razdeli na dva funkcionalna dela; na (pol)javni prostor s pisarnami, arhivom in predvsem z velikim fotografskim studiem ter seveda na manjši del za bivanje. Pri izbiri izvajalcev in gradbenih materialov Arne in Katja nista ničesar prepustila naključju. Kot Arne velikokrat rad poudari: »Fotografskega studia ne bova uporabljala zgolj za fotografiranje, pač pa tudi za foto tečaje, delavnice in predavanja s projekcijami. In v takih prostorih je največji problem svetloba. A mogoče ne tako, kot si predstavlja večina ljudi. Veliko naravne svetlobe, ki je midva imava res ogromno, je pomembna predvsem za dobro počutje in vzdušje, vendar fotograf za svoje delo zares potrebuje čim večjo temo. Paradoks, a tako pač je. Svetlobo v fotografiji se namreč da ustvariti po svojih željah in potrebah le v zelo temnem prostoru in to s pomočjo svojih luči, bliskavic ter modifikatorjev svetlobe. Da ne govorim o predavanjih s projekcijami, ki jih izvajam po Sloveniji! Očitno večina slovenskih arhitektov še ni dojela, da je dobra zatemnitev bistvena in žal je v večini predavalnic, kjer sem predaval, običajno svetlo kot v operacijski dvorani ali pa nizko sonce na platnu popolnoma presvetli projekcijo. Katastrofa.«

Arne in Katja imata rada svetle prostore, za delo pa potrebujeta popolno temo, prav zato sta se odločila za veliko oken, tako v fotografskem studiu kot v mansardi, a imajo vsa okna možnost popolne zatemnitve z zunanjimi senčili, tudi izjemno velika panoramska okna podjetja Satler. V fotografskem studiu sta prav tako dve veliki okni istega proizvajalca in štiri strešna okna proizvajalca Velux, ki so zaradi skoraj petmetrske višine stropa v studiu za odpiranje in popolno zatemnjevanje, seveda, tudi električno krmiljena. Fotografski studio je lahko torej svetel prostor ali pa črna luknja, a ne glede na to, kakšna svetloba razsvetli prostor, se zaradi belih sten ne obarva. Za marsikoga nepomemben podatek, a odboj svetlobe od barvitih sten je lahko za fotografe kar velika težava. Prav zato sta Arne in Katja izbrala Jupol Classic. »Le v kopalnici in toaletnem prostoru sva si dovolila malo več barvitosti, zato smo stene obarvali v pastelno zeleni in bež barvi,« nam zaupa Katja. Prenova mansarde ima tudi svoje specifičnosti in ena izmed njih je zagotovo v špico zašiljen strop, ki je v domu fotografov ostal nespremenjen. V večini prostorov je namreč vidno veliko leseno ostrešje, ki ga je bilo treba prav tako zaščititi in odločili so se za Jubin, nevtralen premaz za les na vodni osnovi podjetja JUB.

​

Nova cona udobja

A prenova se ni začela z izborom barv in materialov. Na samem začetku je bila potrebna še cela vrsta drugih del, saj je bila hiša zgrajena pred kar nekaj desetletji, ko so bili standardi gradnje še zelo drugačni. Bilo je veliko gradbenih del, predvsem pa so zamenjali celotno ostrešje s kritino in frčadami. To je bila tudi odlična priložnost za nadgradnjo toplotne izolacije, ki jo je priskrbelo podjetje Knauf Insulation. Ker je stanovanje podstrešno, so se odločili, da debeline izolacijskega materiala ne bodo položili glede na najvišje veljavne standarde, pač pa raje še nekaj centimetrov več. In kakor je rekel Arne: »Od viška ne boli glava, še posebej ne pri izolaciji, saj sva v prejšnjem delovnem prostoru cela poletja delala pri prižgani klimi. Verjamem, da tega zdaj ne bo, če pa že, pa pričakujem, da bo teh klimatiziranih dni bistveno manj.«

Ker je bilo stanovanje na začetku le en sam velik prostor in je bilo treba postaviti predelne stene, je bila odločitev enostavna. Plošče Farmacell namreč. Predvsem zato, ker imajo bistveno večjo trdnost od drugih plošč na tržišču, pa tudi zato, ker bolje izolirajo temperaturo in zvok. Prav trdnost je igrala pomembno vlogo pri izbiri, saj sta fotografa skupaj z arhitekti po stenah predvidela fotografije neobičajno velikih formatov, ki so seveda tudi precej težke in je tlačna in upogibna trdnost sten zelo pomembna.

Bivalni del v mansardi je s fotografskim studiem povezan z galerijo in stopniščem s knjižnimi policami in omarami za shranjevanje fotografske opreme. Za večino mizarskih del in izdelavo stopnišč je poskrbelo Mizarstvo Kunc, ki je še posebej specializirano za izdelavo stopnic in stopnišč.

A na srečo (kot seveda pravita Arne in Katja …) so gradbena in izvedbena dela zdaj že zgodovina …

​