JUB

JUPOL Classic in JUBIN Lasur –

PRVA IZBIRA ZA ARNEJEV NOVI PODSTREŠNI FOTOGRAFSKI STUDIO

V mansardi Arneja Hodaliča bodo stene klasično bele, leseno ostrešje pa ostaja v naravnih tonih

Za prenovo prostorov mansarde, kjer bo na osrednjem delu nastal sodoben foto studio, sta Arne Hodalič in njegova partnerica Katja Bidovec uporabila okolju prijazne barve iz družine JUPOL ter premaze iz družine JUBIN, ki jima bodo zagotavljali udobne in zdrave bivanjske pogoje. Ko govorimo o barvah, lahko rečemo, da jih ljudje radi izbiramo po nekih prioritetah, ki jih imamo v življenju, z izbiro barv oblačil pa pogosto izražamo tudi svoje razpoloženje. Barve nas lahko tudi značajsko opredeljujejo in izražajo eleganco, kreativnost in iskrivost ali pa umirjenost, tesnobo in zadržanost. To, da barve doživljamo različno, pa še posebej izkazujemo pri izbiri barv za prostore, v katerih bivamo. Ker so ti še različno osvetljeni, barve na račun svetlobe razlikujemo tudi zjutraj in zvečer. O tem, kakšne barvne nianse sta izbrala Arne in Katja za svoj foto studio in zakaj je transparentni premaz JUBIN Lasur najbolj primeren za zaščito lesenega ostrešja, sta spregovorila ob našem obisku v času pleskanja prostorov, kar je znak, da se prenova objekta praktično že zaključuje.

Razločevanje barv

Arne vedno rad poudari, da je za dober posnetek treba narediti veliko več, kot kupiti le najnovejši model fotoaparata in pritisniti na njegov sprožilec, obenem pa doda, da tako kot v življenju tudi v fotografiji ne gre lahkotno ubirati bližnjic. Zdaj ko v Kranju nastaja novi fotografski studio, je to filozofijo še posebej zanimivo razumeti tudi v luči prepoznavanja barv, ki jih Arne vidi na drugačen način kot večina ljudi. »Morda je ta anomalija, ki jo imam pri razločevanju barv, pri mojem delu celo prednost, saj se bolj orientiram na samo obliko, barve pa me pri tem ne zmotijo s svojimi kombinacijami. Da bi to lažje in bolj tehnično pojasnil – vi bi se na primer dogovorili za srečanje pri rdeči hiši ali pri rumenem kombiju, jaz pa pri hiši, ki ima šest nadstropij ter balkone na levi strani. Razlike v moji razlagi nekateri sploh ne opazijo.«

Pogled na barve z zgodovinskega zornega kota

Človek je že v pradavnini predmete okoli sebe razločeval z barvami ter z njimi predmetom določal uporabno vrednost. Te je z barvami tudi krasil, za barvanje pa uporabljal naravna barvila iz bližnjega okolja. Arne poudarja, da imajo barve v zgodovini poseben pomen, in pojasnjuje, da to še posebej velja za čas, ko sintetičnih barv ni bilo na voljo: »Do nekaterih barvnih odtenkov, kot je na primer škrlatna barva, je bilo včasih izjemno težko priti. To barvo je bilo treba pridelati iz morskih školjk, zato je bila tudi pregrešno draga. To je najbrž tudi razlog, zakaj so bile barve nekdaj bistveno bolj cenjene in dragocene, kot so danes.«

< Nazaj

Barve so povezane z določenimi narodi in z deli sveta

»Barve so ves čas povezane z najinim delom, še posebej v nekaterih delih sveta, ki jih s Katjo rada pogosteje obiskujeva,« zatrjuje Arne. »Izrazita dežela barv je na primer Indija. Eno izmed njenih najbolj barvitih mest je Jaipur, ki je znano po svojih rožnato obarvanih zgradbah, ali pa modro mesto Jodhpur. Barve so zato zagotovo eden od elementov, ki se jih zaradi efekta splača uporabiti na fotografiji. Po drugi strani ima tudi odsotnost barv lahko svoj pomen, drugačen pomen, neko socialno konotacijo. V tem primeru fotografija daje več poudarka samemu sporočilu in jo barve pravzaprav ne motijo. Prav zato sam velikokrat fotografiram tudi v črno-beli tehniki.«

Izbira barv za dom

Kar se tiče notranjih prostorov, imata Arne in Katja zaradi svojega poklica prav posebne zahteve: »V osrednjem delu nove mansarde, kjer bo fotografski studio, ne potrebujeva veliko svetlobe. Za obdelavo fotografij na računalniku je za fotografovo delovno okolje čim boljše nevtralno ozadje,« pojasnjuje Arne. »Vsi vemo, da se človeško oko navadi na neko barvo in potem druge barve gleda drugače, zato so moja prva izbira za foto studio bela, siva in črna, ki pravzaprav sploh niso barve. Na stenah bodo namreč razstavljene fotografije, velike bele površine pa nama bodo v studiu prišle prav tudi pri osvetljevanju, pa tudi pri izvedbi predavanj, tečajev ali delavnic, saj jih bomo uporabili kot ogromno platno. Druge stene bodo pretežno obarvane v belo barvo, lesene površine pa ohranjava v naravnih tonih. V toaletnih prostorih in kopalnici bodo rjavkasti in zelenkasti odtenki, ki jih je izbrala Katja, poživili interier. Najina prva izbira za foto studio je bila barva JUPOL Classic, ki je tudi sicer primerna za manj obremenjene stropne in stenske površine in se jo na zidne površine zlahka nanaša. Najin slikopleskar pravi, da to izdatno in pokrivno barvo odlikuje vrhunska paroprepustnost, barva, izdelana na vodni osnovi, pa je zdravju in okolju prijazna ter enostavna za uporabo in vzdrževanje. V notranjosti studia bo dobro vidno tudi leseno ostrešje, ki bo delovalo kot stropna dekoracija. Les je za naju s Katjo eden izmed najlepših gradbenih materialov in se nama zdi nespametno, da bi ga prekrila z barvami, zato sva se odločila za naravne tone oziroma naravno strukturo lesa, za kar je transparentni JUBIN Lasur tudi najbolj primeren. S tem sva poskrbela za zaščito lesa ter za njegovo lažje vzdrževanje in čiščenje, izbira premaza na vodni osnovi pa je tudi ekološko sprejemljivejša.«

Trije top nasveti za izdelavo dobre fotografije

Arne pravi, da je treba fotografirati z glavo in ne s fotoaparatom, predvsem pa je treba vedeti, da izdelava dobre fotografije ni povsem enostavna. »Gre namreč za proces, ki je malce bolj dolgotrajen, saj je treba nekaj časa najprej posvetiti učenju in spremljanju življenja preko fotografij. Le tako bomo dobili občutek, kaj dobra fotografija sploh je,« je jasen Arne, in nadaljuje: »Moj drugi nasvet je seveda dober fotoaparat. Ko enkrat začnemo fotografirati, telefon zagotovo ne bo prava izbira. Ta za fotografiranje ni primeren, ker ima pač svoje omejitve. In še tretji nasvet – bodite pozorni na čistost kadra. Dober fotograf mora znati na fotografiji čim več stvari eliminirati in se osredotočiti na izbrane elemente. Pri fotografiji je namreč ravno obratno kot pri slikarstvu – slikar se znajde pred belim platnom in začne stvari dodajati, mi fotografi pa stvari odvzemamo – in več kot jih odvzamemo, boljša je fotografija.«